Teden otroka v OPB
V tem tednu smo bili glavni otroci. Zato smo se najbolj igrali, smejali, plesali, gradili, tekmovali in se v poslikave podali.
Maja Štraub
V tem tednu smo bili glavni otroci. Zato smo se najbolj igrali, smejali, plesali, gradili, tekmovali in se v poslikave podali.
Maja Štraub
Romana Rojko in Suzana Kodrič
Letos je, po skoraj treh dolgih s korono obarvanih letih, ponovno potekal ACIN memorial. Slikarska kolonija osnovnošolcev, ki jo prirejajo JSKD Območna izpostava Maribor, Osnovna šola Rada Robiča Limbuš ter Zveza kulturnih društev Maribor je bila že dvajseta zapovrstjo.
Tema memoriala je bila Reka Drava in življenje ob njej. Učenke 7. a razreda: Ana Dogša, Mia Praznik in Dida Vrdoljak, so se na sončen jesenski dan pridružile vrstnikom iz Podravja in ustvarjale v čudovitem okolju, ki ga ponuja nabrežje reke Drave. Slikanje v naravi in prijetno druženje nam je popestrilo šolski vsakdan ter nas opomnilo, kako pomembno je sklepanje novih prijateljstev.
Mentorica: Sarita Zupanc
Tudi letos smo se prijavili na Medgeneracijski bralni maraton, ki se je odvijal v Mariboru. Dve sedmošolki, Mia Praznik in Aina Meglič, sta z avtorsko pesmijo uspešno zastopali OŠ FLV Slivnica. Tema letošnjega razpisa je bila Skupaj se imamo dobro. Mladim pesnikom in pesnicam je ponudila večplastno in izkušenjsko izražanje o druženju, prijateljevanju ter sodelovanju v skupnosti. V pesmi sta izpovedali, kdaj se imata fajn in kako brezskrbno, brez predsodkov se lahko imata dobro z ostalimi vrstniki.
Miin utrinek: »Ko smo predstavili vsak svojo pesem, smo si lahko nastopajoči na knjižni mizi izbrali poljubno knjigo. Po nastopu smo odšli v bližnjo kavarno na sladico. Dan sem preživela čudovito in zares sem vesela, da sem se imela možnost udeležiti dogodka in skupaj s svojo prijateljico predstaviti najino pesem širši množici«.
V nadaljevanju si preberite njuno pesem z naslovom Skupaj zaživimo.
Petra Trstenjak, mentorica
Skupaj zaživimo Ko smo skupaj, se dobro imamo, skupaj se igramo in veselo klepetamo. Po igrišču kot zmešani norimo, se po celem telesu potimo, v lica kot zrele češnje žarimo, od utrujenosti zaspimo. Fajn je, ko simpatijo zagledaš, mu v oči pogledaš, fajn, ko sanjariš, si nemogoče stvari domišljaš – o vsem možnem razmišljaš. Fajn je, ko se smejemo, se ob simpatiji grejemo, ko različne knjige beremo in račune štejemo. Ko se učimo in po učilnici lovimo, se šalimo in med poukom spimo. A ni fajn, ko rečemo adijo, saj nam hormoni ponorijo. Fajn je, ko s prijatelji smo, ko si lahko norije zaupamo, ko se tja v en dan pogovarjamo in se samo drug z drugim ukvarjamo.