Po zajtrku smo v četrtek odpluli z ladjico v Piran. Imeli smo voznico Aino, ki je ob budnem spremljanju kapitana vozila do Pirana. Na naši poti smo se srečali s tovornimi ladjami, katerih velikost nas je dobesedno prevzela.
V Piranu smo raziskovali ozke ulice in njegove znamenitosti. Nekateri pa so se med tem odpravili v Ankaran, kjer smo tako kot v Piranu radovedno smuknili v trgovine.
Popoldan smo v skupinah izvedli delavnico orientacije znotraj Debelega rtiča.
Seveda je sledil obvezen nogomet in pol žurka. Učitelji so nam pripravili disko, kjer smo nekateri peli in noreli, tako da ne vemo, kako bo z glasom. Še en dan … Super.
Po nočnem kopanju smo bili utrujeni, tako da smo v jutranjo sredo pogledali malo bolj pozno. Po zajtrku nove delavnice in pričakovano kosilo, kjer se pred jedilnico srečamo z ravnateljem. Prišel nas je obiskat in preživel dan z nami. Vsi smo odšli na pohod v Resslov gaj, kjer se nahaja največji nasad oliv v Sloveniji. Čudoviti razgledi v toplem in sončnem vremenu so se nam odpirali na slovensko in italijansko obalo.
Po pohodu je sledil nogometni turnir z najboljšimi navijači (eden se je pripeljal iz Štajerske) in nočno kopanje. Ponovno super dan.
Dan smo pričeli z dvema različnima budnicama, učitelj z glasbo, učiteljica s prižigom luči. Joj joj, ampak jutranji zajtrk nas je že čakal. Sledile so delavnice s socialnimi igrami. Animatorki sta našim učiteljem povedali, da takšnih generacij kot smo mi, enostavno ni. Saj pravimo, smo edinstveni. Vsi smo stopili skupaj in si pomagali.
Kosilo je bilo odlično. Potem pa futzbal, ki je trajal 3 ure. Bitka med tremi ekipami fantov vključno z učiteljem je bila srčna. Pustili smo dušo in srce na igrišču, sploh, ko smo dobili občinstvo. Med nogometom nas je nekaj deklet skupaj z učiteljico obiskalo pokopališče školjk.
Moramo še omeniti, da učiteljica Janja med prostim časom skrbi, da so naši možgani aktivni in delajo 110%. Ob koncu dneva še tuš in večerja ter nočno kopanje. In pol seveda norenje, dokler niso učitelji zaspali…hec hec. Utrujeni smo zaspali.
V 3. a razredu smo prejšnji teden pri likovni umetnosti ustvarjali na prostem. Veter nam je natrosil čudovito obarvano listje in čudežne ideje so kar deževale na jesenska tla. Učiteljica Vojka nam je povedala, kaj so rozete in kaj je »land art«, vi pa povejte, ali nam je uspelo.
»Lepo škrlatno je drevo,
ko hladen veter veje,
v vseh barvah zažari jesen,
a sivo je nebo.
Jesensko listje, kam hitiš?
Ujeli bi te radi,
ko z vetrom rajaš in vrtiš
kot zlato se kolo.
Ječijo veje in drhte
brez pisane odeje,
kako jih zebe brez kopren,
ko pride k nam jesen.«
J. Haydn
Po pripovedovanju zapisala učiteljica Vojka Miklavc.
