Kovičev natečaj

Nagrajenka Vanesa Koštomaj Uyen

V letošnjem letu smo prvič sodelovali na Kovičevem literarnem natečaju, posvečenem spominu na pesniški opus slovenskega pesnika Kajetana Koviča, ki ga vsako leto razpisuje OŠ Kajetana Koviča Poljčane.

Razpis se je dotikal otrokovega pogleda na lastno prihodnost, na vse poti, ki so zaenkrat mladostno zasanjano šele začete in, kdo ve, morda bodo ostale  nedokončane v svoji mladi nestalni zamišljenosti, željah in neizklesanih podobah, podobno kot pesmi, ki so jih pisale naše učenke na temo Pesem nedokončana.

Na temo so ustvarjale učenke Eva Valadžija, Pika Mlaj in Vanesa Koštomaj Uyen.

Zamegljena prihodnost

Ko si malček,
ne razmišljaš o poklicu,
ne veš, kaj se po svetu dogaja,
zate je vse ringaraja.

Ko pred šolskimi vrati stojiš,
premišljuješ …
Da učitelj želiš postati,
tudi na Luno potovati;
da veterinar želiš biti,
tudi otroke učiti;
da nekaj bi spremenil -
iznašel cepivo,
napisal knjigo,
izkopal piramido,
preplezal vrh sveta
in dokazal, da se da.

Ko v najstniška leta vstopiš,
se ti vse izbriše, zamegli.
Naenkrat več ne veš, kaj bi.

Moja pot

Pot je neskončna,
dolga in sončna.
Nikoli se ne konča,
ker je zelo zabavna.
Veter mi kuštra lase
in mi tiho na uho pove,
da ne rabi me biti strah,
ker vsak postane za nekoga junak.
Pika Mlaj


Pesem nedokončana

Moja nedokončana pot je pesem,
ki jo zdaj pišem;
ko svinčnik si šilim
in besede brišem.

Ne vem!
Imam veliko želja – mogoče bom učiteljica,
genialka,
mogoče raziskovalka …

Delala bom – kdovekaj …
A zaenkrat sem tu in zdaj.
Z listom papirja
in s svinčnikom v roki
pišem pesem o svoji poti.
Eva Valadžija