Naravoslovni dan: 8. razred

Dne, 26. 5. 2022 smo se učenci osmih razredov odpravili na ekskurzijo v Sončni raj.

Ura je bila 8.15, ko smo se zbrali za šolo na avtobusni postaji. Takrat smo si vzeli malico in se odpravili z avtobusom na posestvo Sončni raj. Ob prihodu nas je pričakal voditelj, ki nas je prosil naj se razdelimo v tri skupine. Voditelj nam je povedal, da je Malečnik Rupeče najvzhodnejša Mariborska vinska cesta. Iz njihovih vinogradov na leto pridelajo med 400 in 500 litrov vina. Posest je stara 6 let. Povedal nam je tudi, da je bila njihova začetna ideja vrt, kasneje pa so se odločili za to kar imajo danes. Na njihovem posestvu je najvišja smreka, ki je najvišja smreka v tem delu Slovenije. Mi (učenci) smo na začetku menili, da to ni res in da je najvišji hrast, ki je bil v bližini. To dejstvo nas je kar presenetilo. Ta smreka ima dva vrhova in je visoka kar 43 metre. Stara je 250 let, njen obseg pa je 458 cm. V okolici je 450 različnih dreves. Med drugim smo izvedeli tudi pomen naselja Vodole.

VO-DO-LE Vodo le imamo.

Iz skupnega uvoda razdelili na tri dele. Naša skupina je začela na ZIP-LINE-u. Ker smo bili prvi, se je marsikdo ustrašil, da bomo tudi zadnji in da smo poskusni zajčki. Marsikdo se je na koncu le opogumil in poskusil, prepričali pa smo tudi učiteljico, ki je bila z nami, Mojco Kline. Po končani uri je bila večina nad ZIP-LINE-om navdušena in je menila, da je bila izkušnja zelo zabavna in polna adrenalina. Nato smo se zbrali pred vrtom, kjer smo obnovili znanje o pomenu živali in rastlin, zdravilnih zeliščih in naravnih bivališčih. Pot smo nadaljevali skozi vrt kjer so bile na različne načine nasajene rastline. Pot nas je ponesla tudi k čebelnjaku. Izvedeli smo, da so čebelnjaki Slovenska posebnost, ker jih ni nikjer po svetu. Ura se je s tem zaključila, zato smo se napotili k naslednji delavnici. To je bila delavnica izdelovanja mila. Ob prihodu nas je pričakala prijazna gospa, ki nam je dovolila, da pomalicamo, ker prej nismo imeli kaj veliko časa in nismo imeli mize za katero bi lahko sedli. Po končanem malicanju se je začela delavnica. Začeli smo topiti milo v loncu, ki je bil nad loncem z vrelo vodo. Učenci, ki so hoteli so lahko sodelovali, tako da je eden mešal, drugi pa držal lonec. Ko se je milo stopilo smo dodali še sivko in dodatek, ki je vonj še okrepil. Na koncu je gospa to tekoče milo ulila in razporedila v modelčke. Med to uro pa smo tudi poskusili sok industrijske konoplje, ki je večino spominjal na bezgov sok. Na ZIP-LINE-u si si za konec nekateri privoščili še eno vožnjo. Poslovili smo se od ZIP-LINE-na in voditeljev in se odpravili na avtobus. Na avtobusu nam je učiteljica razdelila mila, ki so jih naredile prejšnje skupine, ker se milo trdi približno 45 dni in naše milo še ni bilo trdo. Naše milo pa bo dobila skupina, ki bo tam v tej dobi (dobi 45 dni po našem izletu). Na avtobusu smo obujali trenutke z današnjega izleta in se imeli v redu. Pri šoli smo bili nekaj pred koncem pouka, zato so ostali, ki so imeli podobne naloge kot jaz, intervjuvali sošolce o tem dnevu, določeni pa so pregledovali fotografije, ki so izpadle zelo dobro. Čas je tako hitro minil in kmalu smo se poslovili in zaključili s tem izletom.