V ponedeljek, 6. 6. 2022, smo se na vroč poletni dan z učenci 9. razredov odpravili na dvodnevni zaključni izlet na obalo. Ob pol osmih smo se nasmejani in nič zaspani dobili pred šolo, kjer nas je že razveselil Svenov ata, ki je za najbolj pridna 9. razreda na šoli prinesel 50 krofov. Z njimi smo se posladkali kasneje, pred ogledom Škocjanske jame, v kateri smo preživeli slabi dve uri in se iz nje vrnili sveži in prerojeni, saj je bilo v njej prijetnih 12 stopinj. Vodič nas je zelo pohvalil in dodal, da že dolgo ni imel tako radovedne in poslušne skupine. Imeli smo tudi to srečo, da smo bili prvi v jami in smo bili očarani nad prižiganjem luči ob potki, ki je pred tem vodila v popolno temo. Nato smo se zopet povzpeli na avtobus in se peljali do Kopra. Med potjo so učenci dokazali, da so ljubitelji slovenske narodno zabavne glasbe oz. petih pesmi, ki so učiteljem v ušesih odzvanjale še nekaj dni. Ogledali smo si center Kopra in si vzeli čas za pijačo ali nakup spominka, potem pa smo se odpeljali v hostel v Lucijo. Odložili smo prtljago, se hitro preoblekli in se odpravili do plaže ter hitro poskakali v morje. Otroška razigranost je bila tako nalezljiva, da je celo učiteljica Damijana potunkala Leona, ki pa na srečo ni maščevalen. Slani in utrujeni smo se vrnili v hostel, kjer nas je že čakala večerja, ki nam je dala novih moči, ki smo jih potrebovali za večerni sprehod ob morju. Pridno smo upoštevali pravila obnašanja in se v koloni vračali proti hostlu, ko se je en učenec spomnil, da bo izjema, ki potrjuje pravilo, in je sošolce prehiteval skozi grmovje, kjer pa se je z obrazom zataknil ob štrlečo vejo. Večer in del noči je z dvema učiteljicama preživel na urgenci v izolski bolnišnici in tam tudi prespal. Na srečo se je vse dobro končalo. Naslednji dan smo si po zajtrku ogledali še znamenitosti mesta Piran, ki je bilo zaradi pogovorov dolgo v noč manj zanimivo kot Koper. Sledilo je kopanje v morju in nato še kosilo. Zopet smo bili na avtobusu in se napotili proti domu. Tokrat je vrtel glasbo naš šofer, razloga zakaj nismo že petinpetdesetič vrteli Borovničk, učitelji nismo izvedeli, saj je večina devetošolcev počivala ali spala. Učitelji spremljevalci smo jih zelo pohvalili in se strinjali, da so res najbolj pridni devetošolci na šoli, ki so razrednikoma lahko le v ponos!
Zapisala: Ines
