Ali kako smo brali knjige in zvezde na jasen pomladni večer
Petek je dan, ki se ga veselimo, ker je pred nami vikend, ko lahko počnemo, kar nas je volja. Preteklega smo pričakovali še posebej nestrpno, saj smo bili med izbranci in izbrankami povabljenih na Večer branja pod zvezdami. Pozno pomladne temperature so napovedovale skoraj topel večer, vremenska napoved pa jasno nebo, ki odpira pogled v vesolje.
Ob šesti uri popoldan smo se v šolski knjižnici zbrali učenci in učenke od 6. do 9. razreda, ki smo osvojili Bralno značko, obiskovali izbirni predmet Daljnogledi in planeti ali pa smo v skupini nadarjenih. V vabilu je pisalo, da je namen doživeti branje kot dogodek, razvijati veselje do branja, ustvarjalnost ob in po branju ter druženje ob opazovanju nočnega neba. Z aktivnostmi za spodbujanje razmišljanja in igranjem socialnih iger naj bi krepili socialne veščine, spodbujali pozitivne odnose in krepili občutek pripadnosti, kar je ključno za celostni osebni razvoj. Učene besede – večer je bil veliko več kot to.
V kvizu Poznam to delo?, ki ga je pripravila knjižničarka Jožica Korpar, smo se preizkusili v poznavanju otroške in mladinske literature. V skupinah smo iskali naslove ter avtorje in avtorice znanih knjižnih del. Včasih smo brcnili v temo, kje vse smo ga polomili, ne povemo, smo se pa iz srca nasmejali, obnovili svoje znanje in se tudi kaj novega naučili.
Pred večerjo nas je učiteljica Janja Srebrnič navdušila nad zabavno igro Obkoli vodjo. Vsaka skupina izbere svojo ali svojega, ki nenapovedano kadarkoli zakliče, »obkoli vodjo«! Skupini se ob klicu vsakič postavita v popolnoma enako formacijo, točko dobi hitrejša, (pre)hitri Nejc pa še buško.
Ob mraku smo siti in zadovoljni na šolskem igrišču razgrnili blazine, pogrnili odeje, postavili teleskope, obrisali leče in se v pričakovanju temne noči z naglavnimi lučkami na dah potopili vsak v svojo knjigo. Končno se je stemnilo. ‘Daljnogledi in planeti’ pod mentorstvom učiteljice Mihaele Macarol so pripravili predstavitve o ozvezdjih, ki so sedaj vidna pri nas – malo znanosti in kanček mitologije, vesolje te odpre za čudovita občutja. Videli smo Veliki voz, izvedeli da je del veliko večjega Velikega medveda, poiskali Severnico, srečali Dvojčka Poluksa in Kastorja, ozvezdje Severne krone, ki ji rečemo tudi Biser in je od nas oddaljen 75 svetlobnih let, od Sonca pa je svetlejši kar za 45 krat. Zrli smo v prečudno lepo globino, si pripovedovali zgodbe o Zeusu, Heri, Hadu, Demetri, Perzefoni in čakali, da vzide lepotica. V vsej svoji svetlosti in čarobnosti se je jela dvigovati med hišami, splezala med drevesi in končno zaplavala na nebo – gospa luna. Malo smo še poklepetali z njo. Premalo. Ura v turnu je odbila enajsto, ko smo se poslovili. Do naslednjič, bogatejši za super izkušnjo.
Fotogalerija: Večer pod zvezdami
Zapisala učiteljica učenka Vojka Miklavc
