Izhodišče literarnega natečaja so bili Župančičevi verzi iz pesmi Duma:
»Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. Ljubil sem jo. Kakor grudi deviške razgaljene duhtele pod soncem so njene poljane razpaljene; potapljal sem se v valove njenih žit, sam, sam s seboj, le z mislimi svojimi skrit v molčeči družbi mladega hrepenenja, mlad, mlad — to se pravi: v srcu vsega življenja.«
Krovna tema je bila DOMOVINA, o kateri je tenkočutno, skozi oko izkustev razmišljala učenka 8. razreda Mia Praznik. Njena pesem sicer po izboru strokovne komisije ni bila uvrščena med 5 finalistov, ki se potegujejo za frulico, ni pa tudi ne bila prezrta, saj si je prislužila posebno pohvalo komisije, in to med 10 neuvrščenimi izmed 36 osnovnošolskih pesnikov. Pa nikar ne prezrite njene pesmi – preberite jo!
Petra Trstenjak
Kaj je domovina?
Kaj je domovina?
Je to hiša, kjer živiš?
Je kraj, kjer se rodiš?
Je postelja, kjer spiš?
Je objem, v katerem se zbudiš?
Ali je dom šport, ki ga treniraš,
ali dekle, za katero se oziraš?
Ali je dom najljubša knjiga,
ali okusna domača figa?
Je dom znanje in branje,
ali nenehno iskanje?
Je soba, kjer se igraš,
ali prostor, kjer fanta spoznaš?
Dom je,
kjer družino imam,
kjer se s prijatelji igram,
kjer v klanec pešačim na dan,
kjer roka seže v dlan,
kjer soseda poznam,
kjer se lahko občutkom predam,
kjer se ne oziram drugam –
saj tukaj življenje imam!
Mia Praznik
Na natečaju Ela – Mali Pranger sodelujemo že nekaj let, zato smo vsako leto vnovič v pričakovanju razpisane teme. Tudi letos nas je nagovorila njena večplastnost, tokrat tudi etična in spoznavna funkcija, predvsem pa njena prvinskost. Učenci so se razveselili in zagrabili. Ni bilo potrebnih veliko besed, še manj iskanje notranjega navdiha. Kajti besede so neustavljivo vrele iz njih in nastale so umetnine. Česa več bi si še lahko želeli?! Najbolj ponosna sem na to, da ustvarjalnost in slovenska beseda med mladimi ne zamreta.
Hodili smo po sledeh Emoncev in odkrivali značilnosti rimskega mesta Emona; si ogledali dva arheološka parka z emonsko hišo in zgodnjekrščanskim središčem – talno in stensko gretje, mozaik, fresko … se ustavili na nekdaj glavnem forumu in si ob pripovedovanju poskušali predstavljati dogajanje v stari Emoni – govorca, vrvež trgovanja, mestno hišo, tempelj, šolo na prostem, obrtniške dejavnosti, tržnico, terme, osvežili spomin o poznavanju rimskih števil … Spoznali smo dolžnosti rimskih vojakov in sužnjev ter načine uživanja premožnejših in uglednejših Emoncev. Naučili smo se razlike med krstom v Emoni in današnjim krstom.
Zapomnili smo si, da se po Ljubljani sprehajajo znane slovenske osebnosti, zato se bomo še vrnili, kajti srečali smo Raiven – Veroniko in povsem nepričakovano še Boruta Pahorja (bivšega predsednika RS), ki nas je prav prijetno pozdravil.
Ves čas smo imeli sonce v očeh, čisto srce in iskrice v podplatih.
V jami Pekel smo se čudili naravnim lepotam in se navdušeni odpravili proti domu. Na avtobusu pa smo brez telefonov premagali čas z druženjem, s sestavljanjem Rubikove kocke, s kartanjem, s prikritimi simpatijami in z najstniškimi domislicami …
V torek, 21. maja, je na šoli potekalo deklamatorsko tekmovanje. Učenci so seza svoj nastop urili v deklamacijah Milana Dekleve Pesmi na recept. Tekmovanja se je udeležilo 19 učencev iz šestih šol.
Našo šolo je zastopala Eva Kramar s pesmijo, Če ste odprte glave.
Pesem v celoti objavljamo za vse tiste, ki še nimajo te samozavesti, in bi se preizkusili samo pred domačim ogledalom, hkrati jih pozivamo, da se temu tekmovanju pridružijo naslednje šolsko leto.
Če ste odprte glave
Poznam vas, vem, da ste odprte glave,
zato pretehtajte najdrobnejši korak.
Z odprto glavo ne hodite na zabave,
lahko zamenjajo vas za smetnjak.
V odprte glave rada trešči strela slave,
možgane vname drobcen miselni prepih,
zasujejo jih neštevilne bedaste izjave,
ne ubežita jim ne genij ne menih.
Nasvet imetnikom odprte glave:
takoj kupite si tesnilo in pokrov!
Pozabite načrte, neizpolnjene daljave,
dovolj vam bo domači, varni stol.
