V letošnjem šolskem letu sva z go. Karmen Soban organizirali kulturni dan kot dan dejavnosti v obsegu 5 šolskih ur nekoliko drugače. Ure sva razporedili po mesecih čez vse šolsko leto in si zamislili ure, ko se bo pisala, interpretirala, dramatizirala, brala, predstavljala poezija ter tudi nagradila poezija, ki jo napišejo učenci. V naši šoli nekateri tudi zelo radi pišejo pesmi in s svojimi pesmimi sodelujejo na raznih literarnih natečajih.
Pesem iz občutja vznikne –
skrbi, krivic in bolečine,
da moč besede ne premine,
ko resnica iz življenja krikne. (Luna Vogrin)
Poezija govori,
ko misel v srcu zagori,
ko se človekove tegobe
zapirajo v samotne sobe.
Poezija oživi s soncem ali z luno.
V črni noči tava po prostoru;
v sončnem žaru diha kot v zaporu.
Beseda za besedo se spaja s koncem. (Taja Šafarič)
Ideja za pisanje pride sama od sebe, pri pisanju razvijaš sebe in svojo domišljijo in ob branju svojih pesmi dobiš prav posebno energijo. (Gaja Semprimožnik)
Rada pišem poezijo,
ker razvijam domišljijo,
ker mi očisti slabe misli,
kar mi zelo koristi. (Luna Vogrin)
Rada v verzih pišem,
ker v njih svoj jaz izrišem,
kar me vedno pomiri,
da zdaj sem – ali pa me ni … (Taja Šafarič)
V mesecu oktobru so se učenci od 6. do 9. razreda preizkusili v pisanju poezije po navodilih. Vsebina in oblika pesmi je sovpadala s snovjo v posameznem razredu. Tako so se preizkusili v pisanju pripovedne pesmi, po vzoru ljudske pesmi; v pisanju razpoloženjskih pesmi, po vzoru pesmi Simona Jenka; v pisanju ljubezenske poezije, po vzoru trubadurske lirike; v pisanju Shakespearovih ljubezenskih monologov; v pisanju lahkotnejših pesmi, v katerih so upesnili svojo domačo žival ali svoj vsakdan ali šolo v nedeljo.
Strokovna komisija je izbrala pesmi, ki so jih v nadaljevanju, v mesecu novembru, govorno interpretirali učenci sami na posebnem kulturnem dogodku v šolski telovadnici.
Doživetje je bilo posebno, neprecenljivo, tako za nastopajoče kot za poslušalce, saj so v obeh vlogah lahko občutili lirično držo svojih pesmi, jezikovno-slogovno enkratnost in se brezskrbno prepustili, da jih pesmi s svojo čudežno močjo nagovorijo.
Nekaj utrinkov
|
Boleče srce
Teman oblak po nebu plava kot labod po vodi tava. Srce me boli, saj sanjal sem o bivši ljubezni. Pogrešam jo, počutim se prazno.
Zelena trava, modro nebo – čudovita je narava! A če je ne znaš oživeti, nič ne pomaga.
Srce me boli in želja po pisanju gori. Pero kar samo – na listu zakrivljenem – 1, 2, 3, izpiše vse srčne sledi. |
Zakleta dekleta
Ko sem mislil, da ostal bom sam, da na svetu ni več pravih dam, lepa Metka se prikaže in mi sapo vzame.
Metka, ko sem videl te, res pomenila si mi vse. Potem te dolgo nisem videl in sem v šoli enke dobival.
Nekega dne po ulici grem osamljen in te zagledam – naenkrat sem spet omamljen. Kot zvezda v temi si sijala, ko si se na ves glas smejala.
|
|
Matija in Matevž
Matija in Matevž se srečata, oba si Niko nagledata. V isti sapi na randi jo povabita, zato se za en dan skregata. Matija reče: Moja je! Matevž pa reče: Sanjaj le!
Nika iz sebe vsa – postane zmedena. Ker povabila sta jo šarmerja oba, razmišlja, s kom bi raje šla. Doma nikomur ne pove, samo otožna v sobo gre. Nikogar noče prizadeti, saj oba sta ji povšeči.
Oba obdarujeta jo z rožami in bombonjerami in lepimi besedami. Ker se še vedno nista pomirila, sta se na hodničku hudo s pestmi pomerila.
Na koncu pri Niki je Matija zmagal, ker za močnejšega se je izkazal.
|
Šola v nedeljo
Šola v petek komaj čaka, da svoj mir brez otrok dočaka.
Zjutraj zgodaj se zbudi, da k maši pohiti. Nato se z jogo prebudi in prešteje mišice – 1, 2, 3.
Vsi se zgražajo nad njo in jo debelo gledajo. A njej mar ni, saj ve, da otrokom se dobro godi.
Sploh če se okopa in namaže, da svojih gub ne pokaže. Tudi čaj si skuha, da je vročina ne zakuha.
Šola rada v tišini sameva, iz lakote si klobaso nadeva. S klobaso si hotdog naredi in prešteje do tri.
Zadnji trenutek še uživa, ker v ponedeljek več ne počiva.
|
Petra Trstenjak in Karmen Soban
